Walter P. Chrysler je znan kot ustanovitelj tretjega največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov, ki je sedaj že nekaj let z znamko Daimler-Benz združeno v skupen koncern DaimlerChrysler. Pot mladega Chryslerja se je pričela kot tipična ameriška zgodba o uspehu - od dostavljalca živil, preko mehanika, managerja, pa do predsednika Buicka in leta 1925 ustanovitelja avtomobilske znamke, ki nosi njegovo ime.

Po očetovih stopinjah

Walter se je rodil 2. aprila 1875 v kraju Wamego, država Kansas. Družina se je po nekaj letih preselila v bolj zahodni Ellis. Oče je delal kot inženir pri železnici Kansas Pacific Railroad. Mladi Chrysler je skupaj z očetom preživel precej časa v delavnicah. Tam je razvil močan interes za delovanje lokomotiv. Kot mladenič je opravljal službo dostavljalca živil, medtem pa je tudi zaključil šolanje in postal pomočnik strojevodje. Pri osemnajstih je sam izdelal maketo parne lokomotive in mini železnico (1/8 milje), po kateri je ta potovala. Strojništvo ni bilo le njegov poklic, temveč tudi življenjski slog, saj mu ni bilo dovolj le uporabljati izdelke, temveč jih tudi izdelati.

Perfekcionist pri delu

Walter Chrysler je pri dvaindvajsetih zaključil še prakso in se podal v širni svet. Prvo je delal za železnice v Salt Lake City-u, nato v Trinidadu. Kmalu si je ustvaril sloves perfekcionista pri svojem delu in postal iskan pri različnih železniških podjetjih po Ameriki. Star 25 let se je poročil z Dello Forker iz domačega Ellisa. Naslednje delo je bilo v kraju Oelwein, Iova. Tam je prvič opazil kako se po makadamskih cestah premikajo kočije brez konj. Kot radovednega strojnika ga je seveda zanimalo, kako te zadeve funkcionirajo.

Tako je leta 1908 obiskal avtomobilsko razstavo v Chicagu. Za svojih 700 dolarjev prihrankov in s financiranjem za preostalih 4300 dolarjev si je kupil locomobile phaeton - bel avtomobil z rdečim usnjenim oblazinjenjem. Dal ga je prepeljati v svoj domači kraj, kjer ga je večkrat popolnoma razstavil in sestavil ter se naučil, kako stvari v avtomobilu delujejo. Takoj so mu padle na misel izboljšave. Po treh mesecih pa se je poskusil peljati - pristal je v sosedovi ograji in nato na vrtu.

Prehod v avtomobilsko industrijo

Chryslerjeva kariera ga je vodila v Pittsburg, kjer je postal manager pri American Locomotive Company. S svojimi sposobnostmi managerja in inžinerja je pritegnil direktorja, ki je bil hkrati tudi predsednik finančnega komiteja v General Motorsu. Buick, avtomobilska znamka v okrilju General Motorsa, je rabil managerja dela. Direktor je Chryslerju priskrbel intervju z direktorjem Buicka, Charlesom W. Nashom, ki mu je ponudil zaposlitev.

Leta 1911 je Walter P. Chrysler nastopil službo pri Buicku. Ta je bil v krizi, saj je bila proizvodnja iz leta v leto manjša. Buick pa je bil temeljni kamen, na podlagi katerega je W.C. Durant ustanovil General Motors. Kljub bogatim izkušnjam se je moral Chrysler o avtomobilski industriji še precej naučiti. Z veliko znanja in idejami je uspel ponovno oživiti proizvodnjo. Iz 45 vozil na dan, kolikor so jih prodali, ko je Chrysler nastopil službo, se je po osmih letih proizvodnja povečala na 600 vozil na dan!

Vzpon vse do podpredsednika GM-a

Leta 1916 je po osmih letih predsedstvo General Motorsa ponovno zasedel W.C. Durant, ki je odpustil Nasha. Walterja Chryslerja je postavil za predsednika in generalnega direktorja Buicka. Ko je Durant izvedel, da namerava Chrysler presedlati k Packardu, mu je namesto letne plače 50.000 dolarjev ponudil desetkrat višji znesek - pol milijona - tretjino v denarju, dve tretjini v delnicah. Chrysler je ostal. Hkrati ga je Durant imenoval tudi za podpredsednika General Motorsa in odgovornega za proizvodnjo. Leta 1919 je prišlo v GM-u do nesoglasja z Durantom, saj so se Chryslerju zdeli Durantovi načrti nevarni za obstoj znamke. Chrysler je odstopil.

V pokoju, a le kratko

Chrysler je imel dovolj denarja, zato se je pri 45. letih upokojil. A njegov ugled strokovnjaka mu je prinašal nove izzive. Za letno plačo milijon dolarjev (orjaški znesek za tiste čase) je pričel reševati znamko Willys-Overland. V roku dveh let, kolikor je trajala pogodba, je dolg podjetja zmanjšal iz 48 na 18 milijonov. Znotraj podjetja je Chrysler ustanovil podružnico, Chrysler Motor Company, ki naj bi delala vozilo imenovano chrysler six. Pridobil si je tudi pravico, da je pomagal avtomobilski znamki Maxwell Motor Company, kjer je sicer zahteval le malo plačo, a precejšen delež delnic.

Podjetje Maxwell Motor Company je bilo v popolnem razsulu. Chrysler ga je pričel postavljati na noge pod popolnoma svobodnimi pogoji. Reorganiziral je podjetje in izboljšal proizvodnjo. V tem času je Willys-Overland propadel. Chrysler je po izteku pogodbe zapustil podjetje in v času propada ni bil več v upravi, podjetje pa je zapustila tudi napredna inženirska ekipa, ki jo je sestavil Chrysler. Upravi Maxwell Motor Company je priporočil, da kupi podjetje, ki so ga ustanovili omenjeni inženirji, in s tem pridobi njihove ideje. Leta 1923 so predstavili prototip novega Maxveloovega avtomobila, ki je bil kombinacija prototipa chrysler six in novih idej, ki jih je prinesla inženirska ekipa.

Vztrajnost rodila sadove

Kot že pri Willysu so bili tudi tu lastniki podjetja skeptični glede prodaje avtomobila, ki je vseboval veliko novih idej. Chrysler pa se je odločil, da bo vse prototipe razstavil na avtomobilskem salonu v New Yorku, da bi videl odziv. A ko je prispel v New York z avtomobili, je izvedel, da so razstavljeni lahko le serijski modeli. Zakupil je vežo hotela, v katerem so stanovali organizatorji in vanjo postavil svoje prototipe. Navdušenje mimoidočih je bilo ogromno, deževati so začela naročila in Chrysler je našel tudi financerja za serijsko izdelavo avtomobilov.

Ustanovitev Chrysler Corporation

Leta 1924 se je pričela proizvodnja chryslerja six. Od celotne prodaje Maxvellovih avtomobilov je bila več kot tretjina chryslerjev six. Lastniki pa še vedno niso bili zadovoljni z dolgovi. V strahu, da bo igubil svoj avtomobil, je Chrysler od skeptičnih bankirjev odkupil delnice. 6. junija 1925 je iz podjetja Maxvell ustanovil svoje podjetje, Chrysler Corporation. Junija, leta 1928, je uvedel novo znamko - Plymouth. Julija je, po pet dni trajajočih, skoraj neprekinjenih pogajanjih, kupil Dodge, avgusta pa ustanovil še novo znamko DeSoto. Chrysler Corporation je tako imela v vsakem priljubljenem cenovnem razredu svoj avtomobil.

Sam sebi postavil najvišji spomenik

Kot eden najvplivnejših mož v avtomobilski industriji si je po vseh teh uspehih privoščil še nekoliko narcisoidno potezo - financiral je gradnjo nebotičnika s 77 nadstropji. Chrysler building, v New Yorku, je bila s 319 metri ob otvoritvi, 27. maja 1930, najvišja stavba na svetu. Čeprav jo je kmalu prehitela Empire State Building, je Chryslerjeva stavba še vedno najvišja opečnata gradnja na svetu.

Potem, ko je leta 1928 postal Timesova osebnost leta in ko si je postavil najvišjo stavbo, je Chrysler praktično že dosegel in presegel vse svoje cilje. Zaslužil si je mir in počitek. Tako je eden najmočnejših mož v industriji ostal na tronu Chrysler Corporation vse do leta 1935, ko ga je nadomestil K. T. Keller. Slednjega je spoznal že pri Buicku. Kasneje, leta 1926, pa ga je povabil, da postane podpredsednik družbe. Potem, ko je Keller postal direktor Chrysler Corporation, je Walter P. Chrysler še vedno ostal vodilni v odboru direktorjev in to vse do smrti, 18. avgusta 1940.

Dodatne slike: