Pobuda 40 dni brez alkohola

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je tudi v letošnjem letu odzval na povabilo Slovenske Karitas in Zavoda Med.Over.Net k aktivnostim preventivne akcije 40 dni brez alkohola. V času posta, ki se začenja na pepelnično sredo 21. februarja 2007 pa do Velike noči 7. aprila 2007, je Slovenska Karitas pripravila posebno postno pobudo z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, nesreč na cestah in nasilja v družinah. Predlagamo, da se s svojimi aktivnostmi pridružimo spodbudi na spletni strani www.brezalkohola.si.

Akcijo smo predstavili tudi na novinarski konferenci, 20 februarja 2007 v prostorih Galerije Družina: Na novinarski konferenci so predstavniki organizatorjev Peter Tomažič, Slovenska Karitas, Andreja Verovšek, Zavod Med.Over.Net ter mag. Bojan Žlender, Direkcija RS za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavili potek letošnje akcije ter gradiva. Gosta na novinarski konferenci sta bila minsiter za zdravje mag. Andrej Bručan ter ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran.

Odnos do alkohola v naši družbi !
Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, s čimer je v življenju omejitev v tem pogledu zelo malo. Za veliko večino ljudi je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Za Slovence tako velja, da smo "mokra družba", saj smo po količini popitega alkohola na prebivalca v Evropi v samem vrhu. Dejstvo je, da je alkohol v Sloveniji legalna droga. Pitje, kar velja tudi za čezmerno pitje alkohola, pa pri nas nista vrednotena niti kot negativna navada ali neustrezno enkratno dejanje. Tovrstno razširjeno uživanje alkoholnih pijač pa se na žalost odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu na naših cestah ?
V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 1 milijardo 408 milijonov EuR družbene škode oziroma okoli 88 milijonov EUR na leto. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč 0.71 mg/l izdihanega zraka oziroma 1.5 g/kg alkohola v krvi.

Odnos voznik - alkohol ?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami, kar se na žalost potrjuje tudi s tragičnimi posledicami na naših cestah. Prvi blagi in praviloma nezaznavni simptomi vpliva alkohola se pojavijo že pri koncentraciji 0.24 mg/l izdihanega zraka oziroma 0.5 g alkohola/kg telesne teže. Pri višjih koncentracijah pa se vpliv alkohola kaže kot motnja vida, ožanje vidnega polja, sistematično precenjevanje širine, podaljševanje reakcijskega časa, sprostijo se zaviralni mehanizmi, zmanjša se sposobnost presojanja, tudi najbolj plašni postanejo pogumni v svojih besedah, dejanjih in seveda v vožnji, če se je lotijo v takem stanju… Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Posledice so žal največkrat tragične. V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

Varnost cestnega prometa je temeljni del prometnega sistema
Varnost prometa je ena od temeljnih postavk kakovosti življenja in del osnovnega stebra prometnega sistema. Zagotovo velja, da si vsak izmed nas, ki smo udeleženci v prometu želi in pričakuje prometni sistem, ki zadovoljuje današnje potrebe in pričakovanja. Zato velja, da je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima skozi svojo organiziranost potrebne vzvode, s katerimi lahko posredno ali neposredno vpliva na varnost cestnega prometa. Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Izredno pomembno poglavje uresničevanja ciljev in vsebine, ki izhajajo iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011 (Ur. l. RS, št. 158/2007) je izvajanje programov na lokalni ravni. Strokovno povezovanje in sodelovanje vseh interdisciplinarnih panog in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ravno zato tudi eden izmed osnovnih pogojev in nalog pri zasledovanju cilja akcijskega načrta EU do leta 2010 in slovenskega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2011 – prepolovitev najhujših posledic prometnih nesreč na naših in cestah EU. Za prometno nesrečo še vedno velja, da je zagotovo nenaden, nepričakovan in nenameren dogodek na cesti, v katerem je bilo udeleženo vozilo in v kateri je nastala materialna škoda, telesna poškodba ali pa je nekdo celo izgubil življenje. Zagotovo nastanku nesreče botruje spekter različnih vplivov, pa vendar velja, da je človek še vedno njen najpomembnejši dejavnik. Od njegovega ravnanja je najpogosteje odvisno ali bo prišlo do prometne nesreče ali ne. Strokovnjaki so prepričani, da je človek na posreden ali neposreden način odgovoren za nastanek več kot 90% prometnih nesreč. Ali bi se kot vozniki morali zavedati kakšne posledice lahko nastanejo zaradi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo? Zagotovo. Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj!« lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !

Simbol pobude 40 dni brez alkohola tudi v letošnjem letu ostaja spomladanski zvonček, ki predstavlja pomlad in novo življenje. Bistvena sporočila preventivne akcije predstavljamo v obliki plakata, namiznega stojala in otroške solzice.

Gradiva smo večinoma razdelili predstavikom občinskih SPV na nedavnem posvetu predsednikov in tajnikov občinskih SPV, v četrtek 15. februarja 2007. V kolikor obstaja interes po sodelovanju s strani ostalih, vam omejeno število gradiv lahko še pošljemo na naslov občine. Predlagamo vam tudi, da se v času trajanja akcije povežete z lokalnimi Karitas in na območju lokalne skupnosti skupaj izvedete aktivnosti z vsebinskega področja (okrogle mize na temo alkohola, sodelovanje z lokalnimi mediji Ra in TV spoti, preventivne aktivnosti z gostinci, taxisti, odpiranje vsebin z otroci in mladostniki o škodljivih posledicah rabe alkohola...) Vsaka naša odločitev za tovrsten prispevek predstavlja en zvonček. Upajmo, da jih bo to pomlad res veliko in da bodo pobelili travnike ter prinesli vsem ljudem sporočilo upanja.

Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani www.brezalkohola.si in pri posameznih kontaktnih osebah:
Kontaktna oseba: www.karitas.si, Slovenska Karitas, Peter Tomažič, 041-821-834, 01/300-59-60
Kontaktna oseba: www.zavod.over.net, Zavod za izboljšanje kvalitete življenja Med.Over.Net, Andreja Verovšek, 01/520-50-50
Kontaktna oseba: www.vozimo-pametno.si, Direkcija RS za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Robert Štaba, 01/300-91-70

Dodatne slike: