Kraj je bil nekoč središče nižjega Krasa in sedež sodnega okraja in občine. Med 2. svet. vojno je nemška vojska februarja 1944 Komen skoraj v celoti požgala. Po letu 1945 so večino stavb obnovili. Med obema vojnama je bil kraj priljubljeno letovišče Tržačanov. V širši okolici Komna leži več opušenih vojaških pokopališč iz 1. svet. vojne.
Do Komna se iz Ljubljane odpravimo proti Sežani. Do Sežane je 80 km. V Sežani zavijemo v smeri Tomaja in Dutovelj oz. Štanjela. Avtocesto pa lahko zapustimo tudi na cestninski postaji Senožeče in zavijemo proti Štorjam, nato proti Kazljam, Dobravljam, Ponikvam in mimo Štanjela proti Komnu. Komen je od Štanjela, mimo Kobjeglave, oddaljen približno 10 km.
Kulturna dediščina:
1 km severnozahodno od Komna stoji vas Sveto. Vas slovi po cerkvi Sv. Tilna, ki je vsekakor vredna ogleda. Jedro osmerokotne stavbe s pravilno orientiranim prezbiterijem, je bilo zgrajeno med leti 1576-1599. Posebnost cerkvene notranjosti je odprto ostrešje z »dežnikasto« nosilno konstrukcijo, ki se opira na osrednji kamnit steber iz leta 1682. V 17. stoletju je bil dodan večji prezbiterij in portal, v 18. zvonik. Pred cerkvijo stoji mogočna lipa z obsegom 530 cm.
Iz Komna se lahko podamo še na Trstelj, z vrhom na 643 metrih nadmorske višine.
Najbolj znan dostop na razgledni Trstelj je iz kraške vasi Lipa, 3 km severno od Komna. Hoje po dobro označeni pešpoti je za ok. 45 minut. Pot se lahko nadaljuje na Sveto Katarino v bližini Trstelja. Pod Trsteljem stoji vas Škrbina in v vasi hiša slikarja Lojzeta Spacala. Na Trstelj vodite še dve malo daljši poti, ena iz Dornberka in druga iz Renč.
Vrh je lepa razgledna točka, saj se vidi proti zahodu na Novo Gorico, na severu na Julijce in seveda po Krasu.
Če nas ne mika vzpon na razgledni vrh, se lahko podamo na ogled Grofove jame. Grofova jama je poševna fosilna jama s petimi vhodi, dolga je ok. 350 metrov in globoka 50. Jama je bila v 1. svet. vojni preurejena v zaklonišče za avstro-ogrske vojake. Do jame vodi označena pešpot iz Gorenje Brestovice. Ogled jame je možen le z vodnikom, več informacij se dobi v TIC v Štanjelu.
Če smo že na Krasu si vsekakor oglejmo vasico z zanimivim imenom Volčji Grad. Izvor imena vasi ni natančno pojasnjen, zato obstaja več teorij. Morda je ime povezano z volkovi, saj jih je bilo tu v preteklosti veliko. Lahko se nanaša na priimek Volk, ki je tudi pogost slovenski priimek. Še največkrat izvor imen povezujejo z obiskom Marije Volcije. Ta naj bi bila hči oglejskih grofov. Legenda pravi, da je v Volčjem Gradu po hudi bolezni ozdravela. To naj bi potrjevala tudi spominska plošča vzidana v steno cerkve. Centralni del vasi je zelo zanimiv zaradi svoje arhitekture. Nekateri trdijo, da ima najlepše portale (kolone) na Krasu. Največ hiš je bilo zgrajenih med leti 1820 in 1870 (nekateri portali imajo vklesane letnice). Volčjegrajci so se nekoč zaposlovali v bližnjih kamnolomih in kamnoseških delavnicah, zato imamo tudi veliko »šap«, oknikov, kamnitih vodnjakov in žlebov. En kamnit žleb je še vedno viden nad vaškim vodnjakom (štirno). V vasi, na št. 58, je živel in ustvarjal slovenski pisatelj Marjan Rožanc. Od leta 1993 se na njegovi domačiji podeljuje tradicionalno Rožančevo literarno nagrado za najboljši esej. Lep portal krasi domačijo pri Humarjevih na št. 52, z upodobitvijo krsta v Jordanu in letnico 1847. Ena največjih (zgodovinskih in arheoloških) zanimivosti vasi je nedvomno »Debela griža«. To je prazgodovinsko gradišče iz halštadske dobe. To je obzidje iz kamenja krožne oblike, ponekod še vedno visoko do 4 metre in široko do 10 metrov. Po nekaterih razlagah naj bi tam skozi vodila rimska cesta, danes pa se tam pride po stari cesti v Komen. Dostop do "Debele griže" je slabo označen, edini smerokaz je tabla na začetku vasi in tako se lahko tudi zgodi, da se jo ne najde. Vas je od Komna oddaljena 2,5 km in velja za eno najlepših kraških vasi.
Predlog za okusno kosilo:
Pisni viri poročajo, da je pravica do osmic stara in izvira iz časov nemškega cesarja Karla Velikega (1519 – 1555). K nam je prišla z odlokom cesarice Marije Terezije (1717 – 1780). S tem odlokom so vinogradniki dobili dovoljenje, da so lahko osem dni v letu prodajali vinske viške preteklega leta v vinotočih pod vejo – » frasko«. Od tod ime osmic in navada, da v odprto osmico povabijo na vhodna vrata pritrjeni šopki bršljana – »fraske«.
Namig za malo zahtevnejši kolesarski izlet:
V Braniku zavijemo levo proti Dornberku. Peljemo se skozi naselje Gradišče nad Prvačino in Renče. V Renčah zavijemo nazaj proti Krasu, proti vasi Žigoni, kjer se začne zahtevnejši vzpon. Kolesarimo mimo poti, ki pelje na Trstelj (če smo v odlični formi se lahko povzpnemo tudi vrh Trstelja) in pridemo na ravno v vasi Temnica. Čez vas Škrbina in Sveto se pripeljemo nazaj do izhodišča našega izleta. Prekolesarimo približno 40 km.
Od vasi Temnica pa lahko zavijemo tudi desno v smeri proti Kostanjevici na Krasu. V Kostanjevici zavijemo v smeri proti vasi Vojščica, sledi Gorjansko in končno Komen.
Če bi radi kupili pristen kraški teran to lahko storimo pri naslednjih ponudnikih:
Bližnji izleti: Štanjel, Kosovelova domačija v Tomaju, Lipica, Vipavska dolina..
Dodatne slike:      |
Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni
Strani:
- 1
Strani:
- 1
