Ime Jezersko se uporablja od konca 19. stoletja za gorsko kotlino, ki jo je, med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, izoblikoval ledenik. Ko se je ledenik v zadnji ledeni dobi umaknil, je nastalo obsežno jezero. V 15. stoletju se je skoraj povsem osušilo in ljudje so njegovo dno uporabili za njive in senožete. Na Jezerskem je tudi danes majhno Planšarsko jezero, ki je resda umetno, vendar zaradi tega nič manj prikupno. Naseljevanje se je začelo ob koncu 10. stoletja, kraj pa je bil prvič omenjen leta 1391. Čez Jezerski vrh in Jezersko je verjetno vodila tovorniška pot že v predrimskem času. Do konca 1. svetovne vojne je Jezersko pripadalo Koroški in starejši prebivalci se še vedno čutijo Korošce. Meja med Koroško in Kranjsko je prečkala dolino Kokre, ob cesti na Jezersko še danes stoji mejni kamen.

Zaradi privlačne lege sredi gorske pokrajine je bilo Jezersko že pred 1. svetovno vojno priljubljen gorski turistični kraj. Danes je prepoznavno kot gorsko klimatsko zdravilišče za očesne in pljučne bolezni. Glavni gospodarski dejavnosti sta gozdarstvo in živinoreja, pri čemer je bolj v ospredju ovčarstvo, ki je znano po avtohtoni jezersko-solčavski pasmi.
Vsako leto v avgustu prirejajo na Jezerskem Ovčarski bal, kjer prikažejo striženje ovac, česanje in predenje volne. Dobre kuharice in kuharji pripravijo jezerske pastirske jedi, kot so: »masovnek«, žganci, kislo mleko…

Iz Ljubljane se odpravimo po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu Kranj-vzhod.
Na rondoju izberemo smer Jezersko in nadaljujemo pot. Oznak za Jezersko oz. Preddvor je dovolj. Iz Ljubljane do Preddvora prevozimo 36 km. Ker gremo tokrat na kolesarski izlet, lahko avto pustimo v Preddvoru. Ko zavijemo levo proti Preddvoru je takoj za mostom na levi makadam parkirišče. Od tu naprej bomo kolesarili. Cilj kolesarskega izleta je Jezersko, v eno smer bomo prevozili približno 24 km. Za tiste, ki jim je to premalo lahko nadaljujejo pot do mejnega prehoda Jezerski vrh (4 km).

Kolesarjenje ni zahtevno, morda sta malo napornejša le zadnja 2 km. Ob poti nas spremlja reka Kokra, ki s svojo lepoto in zvokom popesti vožnjo. Da o prelepih razgledih na bližnje vrhove niti ne govorim. Na jugovzhodu se dvigajo stene Kočne, Grintovca in Dolgega hrbta. Storžič in Virnikov Grintovec zapirata Jezersko s severne strani. Ob poti stoji kar nekaj bunkerjev, ki so jih postavili Nemci leta 1942. Prav tako bomo opazili veliko oznak za bližnje vrhove in kmetije. Ne spreglejmo mejnega kamna, ki je nekoč označeval mejo med Kranjsko in Koroško. Ko prispemo na Jezersko, si najprej malo oddahnimo ob Planšarskem jezeru.

Planšarsko jezero: umetno jezero prelepih zelenih barv priteče Jezernica. Pred leti je stala ob jezeru žaga, ki je danes preurejena v gostišče. Ob jezeru se poleti odvija Ovčarski bal, pozimi pa je primerno za drsanje.

Pot nadaljujmo desno od jezera, po makadamu do cerkve sv. Andreja na Ravneh.

Podružniška cerkev sv. Andreja: cerkev je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja.

Od cerkve sv. Andreja zavijemo desno na makadam, po drevoredu mimo Šenkove domačije, do Jenkove kasarne. Za ogled je potrebno potrkati pri bližnji hiši.

Jenkova kasarna: kasarna stoji pri Štularju na Ravnah, nekoč je služila kot gostišče za popotnike. Ime naj bi dobila po Napoleonovih vojakih, ki so bivali v njej. Stavba je kmečki renesančni dvorec, zgrajena je bila pred letom 1569. V kasarni ima danes svoje prostore muzej tovorništva in popotništva. Kasarna hrani zanimive stenske napise in podpise iz 16. stoletja.

Nazaj grede se ustavimo pri Šenkovi domačiji.

Šenkova domačija: domačija je bila zgrajena v 16. ali 17. stoletju in je bila svoje dni ena premožnejših. Na nekdanje samooskrbno gospodarstvo spominajo hlev za drobnico in govedo, svinjak, drvarnica in lesena hiša za posle. Hiša je mogočna stavba. Pritličje je zidano, podstrešje leseno, del hiše je podkleten. Streha je krita z macesnovimi skodlami. Hišo krasita poznogotska portala in lepi kamnoseški elementi. Simetrično razporejene prostore povezuje velika obokana veža. V nasprotju z Jenkovo kasarno, ki je danes preurejena v muzej, v Šenkovi domačiji še vedno domuje prijazna lastnica, starejša 85-letna gospa, ki vam bo, skupaj s hčerko, ki živi v sosednji hiši, rade volje kaj povedala o hiši in jo tudi razkazala. Že samo ogromna, banjasto obokana veža naj ponese daleč nazaj v preteklost.

Na Jezerskem so že v 16. in 17. stoletju gradili večinoma kamnite hiše. Kvalitetna primera sta poleg Šenkove domačije še Kropivnikova in Roblekova domačija.

Ko se spustimo nazaj na Jezersko si oglejmo še starejšo od obeh cerkva sv. Ožbolta.
Do nje vodi pot desno od glavnega smerokaza.

Cerkev sv. Ožbolta: cerkev stoji nad ozko dolino potoka Jezernica. Je enoladijska gotska stavba iz sredine 14. stoletja. Ohranjeni sta dve plasti fresk. V ladji je poslikava iz sredine 14. stoletja, v prezbiteriju in na slavoloku iz ok. 1490. Freske, s prizori Kristusovega trpljenja, so lep primer poznogotskega realizma.


Če ne bi kolesarili in bi se pripeljali na Jezersko z avtom, si lahko ogledamo:

Slap Čedca: najvišji slovenski slap pada 130 metrov preko krušljivega odloma v spodnjem delu severnega grebena Kočne.

Izvir mineralne vode: izvir se nahaja nad Ankovo domačijo. Voda je bogata z minerali, posebej z magnezijem.

Z Jezerskega se lahko podamo na Češko kočo in Kranjsko kočo na Ledinah.

Češka koča stoji na višini 1542 metrov, iz Jezerskega je oddaljena za ok. 2 uri hoda. Planinska koča je ohranila svoj prvotni videz stare češke kmečke hiše, ki jo je postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva. Planinski vestnik je leta 1900, ob odprtju koče zapisal: "Koča na Grintavcu je dar Čehov, namenjen Slovencem, živa priča o bratovski zvezi, ki se je uresničila pod zaščito Slovenskega planinskega društva".

Kranjska koča na Ledinah na 1700 metrih, stoji na pomolu tik ob ledeniku pod Skuto, hoje je za približno 1,30.


Ker smo parkirali v Preddvoru, še nekaj besed o samem kraju. Preddvor leži ob vznožju Storžiča na nadmorski višini 478 metrov. Kraj ima bogato kulturno in naravno dediščino, v okolici stojijo štirje gradovi. Grad Turn, kjer je nekoč prebivala prva slovenska pisateljica Josipina Turnograjska, grad Preddvor, grad Hrib in razvaline Novega gradu. Nad gradom Turn stoji hribček Tabrca, kjer je senčnica in razgledišče Josipine Turnograjske. Bogato zgodovino imajo tudi številne cerkve. Priporočam ogled podružniške cerkve sv. Lenarta v vasi Breg pri Preddvoru, ki se ponaša z lesenim stropom in Kranjskim prezbiterijem.
Oglejmo si tudi umetno jezero Črnava, ki je nastalo z zajezitvijo Bistrice in se nahaja poleg hotela Bor.

Preddvor je dobro izhodišče za različne ture na okoliške hribe, ena med njimi je Sveti Jakob nad Potočami.


Predlog za okusno kosilo:
Večina obiskovalcev Jezerskega obeduje v Gostišču ob Planšarskem jezeru. Ob mojem bežnem pregledu jedilnika, so nudili naslednje: gobovo in govejo juho, svinjsko in telečjo pečenko, polnjena prsa, jagnjetino, divjačino s cmoki, telečjo obaro z žganci, pečenice z zeljem, sirove štruklje, jedi z žara, ribe, sladice in na koncu je bilo zapisano tudi kislo mleko.

Ker naju je z mojim kolesarjem čakala še pot nazaj, pa četudi večinoma navzdol, se nisva odločila za obed ob jezeru, morda naju je malo odvrnila tudi gneča.

Odločila sva se za obisk gostilne Pr'Bizjak v vasi Zgornja Bela, ki je od Preddvora oddaljena 3 km. Dostop je primerno označen. Čisto mimogrede, vas Zgornja Bela je znana po postrveh, pri eni od hiš jih lahko, vsaj glede na reklamno oznako, tudi kupimo.

Gostilna Pr'Bizjak
Na njihovi spletni strani je zapisano: "Razvajati vas znamo ne le s klasično ponudbo, ampak predvsem z jedmi, ki jih pripravljamo na tradicionalen način. Slovimo po odličnih telečjih in svinjskih kračah, polnjenih telečjih prsih, pečenki telečjega pleča, postrvih iz Belce, precejšnjem izboru vegetarijanskih jedi in domačih sladicah. Okusno domačo hrano popestrimo z osmimi vrstami vrhunskih odprtih vin".

Hrana je bila okusna, osebje nadvse prijazno. Začela sva z govejo juho z jetrnim cmokom. Za domačo pašteto ni bilo prostora, sva pa vseeno poskusila njihov domač kruh. Pečejo ga pet vrst: teranovega s figami, čebulnega s pršutom, ajdovega z lešniki, čokoladnega in makovega. Predla sem ob jedi, imenovani Gobova sestavljanka. Jed sestavljajo jurčki na žaru, velik ajdov "njok" z gobovo omako in ajdova kaša z lisičkami.
Med sladicami so pritegnili mojo pozornost janežev upognjenec s smetano in sladoledom, bezgova in jagodno-bezgova torta. Odločila sem se za slednjo in ni mi bilo žal.:)
Pr' Bizjak so odprti vsak dan, z izjemo torka in srede, med 11. in 22. uro. Rezervacije sprejemajo na tel. št. 042555600.

Bližnji izleti: Sveti Jakob nad Potočami,..

Dodatne slike:

Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni

Strani:

• 1
• 

Strani:

• 1
•