Danes gremo na Dolenjsko.

Prvi postanek je grad Turjak. Sledi lahek, 20 minutni vzpon na Goro, k cerkvici sv. Ahaca. Pot nadaljujemo proti Raš'ci, Velikim Laščam in Veliki Slevici, kjer si lahko, po predhodnem dogovoru, privoščimo kosilo na Kmetiji odprtih vrat Pri Matičkovih. Odlična alternativa je gostilna Pri Kuklju v Laščah.

Iz Ljubljane se odpeljemo po stari cesti proti Škofljici. Sledimo oznakam za Velike Lašče oz. Kočevje. Po približnu 24 km smo na Turjaku, pot do gradu je dobro označena, pred gradom je prostorno parkirišče. Grad je odprt ob sobotah in nedeljah, vstopnina je skromnih 300 tolarjev.

Grad Turjak: delno obnovljeni grad Turjak, ki stoji nad Želimeljsko dolino, sodi med najbolj zanimive in mogočne gradove pri nas. Lastnica gradu je bila rodbina Auersperg (grofje Turjaški), kasneje so si lastniške pravice lastili njihovi ministeriali. Današnji grad je bil najverjetneje zgrajen v 11. stoletju in kasneje večkrat predelan. Grad ima trikotno zasnovo, na vogalih stojijo renesančni okrogli obrambni stolpi, največja je bastija na trikotni konici. Tu je, na zunanji strani gradu, vzidana plošča z motivom Tura, simbola rodbine Auersperg.

Znana je razlaga, kako je zašel tur v grb turjaških grofov. V turjaških gozdovih je živelo divje govedo, imenovano tur. Pri gradnji gradu so turi nagajali zidarjem, zato jih je dal grof pobiti. Le enega niso mogli ujeti in šele po sedmih dneh so ga pripeljali na grad. Star zidar je ob tem prerokoval, da bo turjaški rod močan kot tur, ki se je toliko časa upiral. Ponosni grof je dal tura upodobiti na stolpu in v družinskem grbu.

Stara grajska kapela, imenovana tudi Luteranska kapela, je romanskega izvora. Kapela je poslikana (prizor sv. Treh kraljev), v njej naj bi pridigal tudi Jurij Dalmatin. Grad je bil med II. svetovno vojno močno poškodovan, danes pa se postopoma obnavlja. Pred gradom stoji ogromna lipa s premerom 779 cm. Lipo omenja že J.V. Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske, v baladi o Turjaški Rozamundi pa F. Prešeren, namesto lipe, omenja hrast.

V gozdu blizu vasi Turjak je pokopališče z obzidjem in kapelo. V grobnici, ki ima obliko templja, so pokopani turjaški grofje. Tu je shranjeno srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega. Padel je v mestu Gaetta v Italiji leta 1861, star 23 let. Grobnica je zaklenjena, ključ pa naj bi se nahajal v gradu Turjak.

Predhodnik današnjega gradu je stal na pobočju pod današnjo stavbo, imenoval naj bi se Owerperch.


Po ogledu gradu in pokopališča se zapeljemo nazaj do vasi Mali Ločnik, odcep je desno od glavne ceste v hrib. Parkiramo lahko na makadamu takoj za vasjo in pot nadaljujemo peš. Hoda je za vsega 20 minut, pot je široka, tako da ni bojazni, da bi se izgubili. Ob poti so zanimive božjepotne oznake - keramične ploščice s številkami, ki nadomeščajo kapelice. Po 20 minutah pridemo na vrg Gore, do cerkve sv. Ahaca na 748 metrih nadmorske višine.

Cerkev sv. Ahaca: cerkev je dvoladijska in je bila sprva posvečena Mariji. Po porazu turške vojske je bila v zahvalo prezidana in poimenovana po Sv. Ahacu, na katerega dan (22. 6. 1593) je Andrej Turjaški premagal Turke pri Sisku. Cerkveno notranjost krasi kip Matere Božje, ki tre glavo turškega vojščaka. Poslikava je delo delavnice Janeza Ljubljanskega iz leta 1485. Cerkveni zvonik je prostostoječ, na zunanji fasadi so še vidni ostanki lepega gotskega portala.

Po kratki rekreaciji se odpeljemo naprej v smeri Raš'ce in Velikih Lašč. Iz Ljubljane do Velikih Lašč prevozimo 30 km.

Trubarjeva domačija na Raš'ci: na domačiji pisca prve slovenske knjige in voditelja reformacijskega gibanja Primoža Trubarja, so na ogled spominska soba, dobro ohranjen mlin z žago venecijanko, v gospodarskem poslopju pa domujejo gostilna, galerija in Trubarjeva čitalnica.

V Velikih Laščah si na hitro ogledamo mogočno cerkev Marijinega rojstva.

Cerkev Marijinega rojstva: neorenesančna stavba je bila posvečena leta 1860. Načrte za cerkev je naredil stavbni mojster Karel Pisel po idejni predlogi dekana Vincencija Vovka. Gradbena dela so bila zaupana furlanskemu zidarskemu mojstru Antonu Fruccu. Notranjost je triladijski prostor z nekoliko dvignjenim prezbiterijem. Srednjo ladjo pokriva banjast obok, prezbiterij pa križna kupola, na kateri je leta 1863 Janez Wolf naslikal Marijino vnebovzetje.

Pot lahko nadaljujemo naprej proti Veliki Slevici (3 km), lahko pa se odločimo za kosilo v priznani gostilni Pri Kuklju.

Predlog za okusno kosilo:

Kmetija odprtih vrat Pri Matičkovih: predhodno jih je potrebno poklicati na tel št. 017881295, odprti so le ob vikendih. Midva sva poklicala in, pod brajdo, dobila na mizo vsega po malo. Najprej velik zalogaj krepke goveje juhe. Sledil je pohan puran, svinjsko meso s sirom, govedina iz juhe, za prilogo pa skutini in blitvini štruklji, domač kuhan korenček in grah, pohane bučke ter tenstan krompir. Za piko na i sva zmazala še jabolčni zavitek. Ob tem sva pila odličen cviček in domač jagodni sok.

Gostilna Pri Kuklju v Velikih Laščah. Pred obiskom jih je priporočljivo poklicati na tel. št. 017889098, saj imajo vedno polno. Odprti so od srede do sobote med 11. in 22. uro, v nedeljo med 10. in 18. Ponedeljek in torek so zaprti.


Bližnji izleti: izvir Krke, Županova jama,..

Dodatne slike:

Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni

Strani:

• 1
• 

Strani:

• 1
•