Danes gremo na izlet na
Limbarsko goro. Nanjo se bomo povzpeli iz moravške strani. Moravška dolina skriva kar nekaj umetnostno - zgodovinskih biserov, ki si jih bomo mimogrede ogledali. Najbolje pred vzponom na Limbarsko goro, saj bomo takrat še čili in sporočiti.
Iz Ljubljane se odpeljemo proti Domžalam, najbolje po avtocesti do odcepa Krtina, kjer avtocesto zapustimo in zavijemo proti Moravčam. Do Krtine prevozimo približno 16 km, Domžale so oddaljene 5 km. Do Moravč nas čaka še približno 8 km.
Prvi postanek nas čaka v Krtini, ogledali si bomo cerkev sv. Lenarta, ki stoji na hribu nad vasjo. Avto pustimo pod cerkvijo, saj se z njim ne da čisto do nje. Cerkveni ključ hranijo v hiši, ki se drži cerkvenega zidu, domači rade volje cerkev odprejo in tudi kaj razložijo.
Cerkev sv. Lenarta: cerkev je bila zgrajena proti koncu 15. stoletja. Arhitektura cerkvene notranjosti je v naših krajih redkost. Cerkev je gotski triladijski dvoranski prostor z enako širokimi ladjami in brez prezbiterija. Oltarni prostor je označen le z malce dvignjenim nivojem tal in freskami. Križni oboki brez sklepnikov rastejo iz vitkih osmerokotnih slopov. Freske so nastale ok. 1504-05 in so delo t.i. Mojstra Zaprtega vrta, saj so njegovo delo tudi freske v podružniški cerkvi sv. Andreja v Dolu pri Krašcah. Na severni steni je upodobljen Prihod in poklon sv. treh kraljev, med severno in vzhodno steno so prizori iz Marijinega življenja in Pasijona. V jugovzhodnem kotu so upodobljeni prostostoječi apostoli. Izstopa kvaliteten prizor Poslednje sodbe na južni steni, ki je res vreden ogleda ! Zgoraj je Kristus sodnik v mandorli med apostoli in angeli z orodji mučeništva, v srednjem pasu stojita Marija in Janez Krstnik v vlogi priprošnjika za mrtve. Ti se za njima zbujajo iz grobov in v spodnjem pasu odhajajo v nebesa, pogubljeni pa se izgubljajo v peklenskem žrelu. Cerkev obdaja ohranjeno, pet metrov visoko taborsko obzidje, opremljeno z lesenim obrabnim hodnikom in strelnimi linami, ki je vaščanom nudilo zatočišče pred Turki.
Pot nadaljujemo do 2 km oddaljene vasi Dvorje, kjer si ogledamo cerkev sv. Andreja.
Cerkev sv. Andreja: prvotno gotsko zgradbo so v 18. stoletju barokizirali, ohranjen je gotski prezbiterij. V baroku so prizidali valjasto kupolo. Ob cerkvi stoji zvonik, ostanek nekdanjega utrjenega tabora, vidni sta dve strelni lini. Glavna cerkvena dragocenost so, sicer precej poškodovane, poznogotske freske v prezbiteriju, iz ok. leta 1500. Na oboku je upodobljen Kristus kot kralj slave s svetniki in angeli z orodji mučenja. Na stenah so prizori Pasijona in zgodba sv. Martina, ki deli plašč. Izjemen in v naših krajih redek motiv je upodobitev Zaprtega vrta (Hortus Conclusus). Motiv je posvečen Marijini deviškosti, ki so jo v srednjem veku simbolično prikazovali z enorogom, ki se, na begu pred lovci, zateče v Marijino naročje. Na severni steni so odkrili slikarjev podpis – Leonardus perfecit. Ključ se nahaja v hiši ob cerkvi.
Sledi pot do gradu Tuštanj. Sredi vasi Krašce zavijemo desno v smeri gradu. Grad stoji na vzpetini nad vasjo.
Grad Tuštanj: Grad Tuštanj (Tuffstein) je bil postavljen leta 1490, kar priča napis na kamniti plošči z grbi nad vhodnim portalom gradu. Ime je dobil po nemškem izrazu za kamnino lehnjak. Med leti 1667 in 1671 je bil popolnoma prenovljen in takrat je dobil današnjo obliko. V zadnjih letih, od leta 1991 dalje, je bil precej obnovljen. V atriju gradu se poleti odvijajo različne kulturne prireditve. Občina Moravče je v gradu uredila tudi poročno dvorano.
Iz ohranjenih pisnih virov je lastništvo gradu znano od leta 1610. Od tedaj do leta 1800 so na gradu gospodarili grofi Lichtenbergi. Zadnji Lichtenberg, Franc Ksaverij, grof Lichtenberg je leta 1800 prodal gospostvo Tuštanj Ignacu Scariju.
Zadnja iz rodu Scarij, Maksimiljana se je leta 1854 poročila z grajskim vrtnarjem Luko Pirnatom – Kebrovim iz Krtine. Otrok nista imela, zato je po njeni smrti, leta 1873, posestvo podedoval njen mož Luka. Tako je prišel grad v domače, slovenske roke. Grad Tuštanj je eden redkih gradov, ki po 2. svet. vojni ni bil nacionaliziran. Grad je od leta 1990 v lasti Petra in Ane Pirnat.
Grad ima štiritraktno zasnovo. Na notranjem dvorišču pravokotne oblike, ki je obdano z obokanimi arkadnimi hodniki, stoji vodnjak. Notranjost gradu skriva in hrani bisere tedanje notranje opreme, del gradu je preoblikovan v muzej. V sobah je ohranjen originalen lesen in kasetiran pod. Stropi so ometani z minimalnimi štukaturnimi okviri, v eni izmed sob je ohranjen lesen renesančni strop. V sobah na severni strani gradu je deloma vidna poslikava, ki pa je žal prepleskana in tako zakrita radovednemu opazovalcu.
Posebno dragocene so peči iz lončenega materiala z umetniškimi odtisi. V gradu je ohranjen tudi del lončene peči iz začetka 15. stoletja z grbom. Sobe so opremljene z bogatim stilnim pohištvom v stilu bidermajer, le nekaj omar je v renesančnem stilu. Najzanimivejši in tudi najdragocenejši sta sliki: Trpeči Kristus in Smrt sv. Frančiška Ksaverja. V gradu je ohranjenih nekaj starih knjig in listin. V gradu se hrani eden redkih klavikordov iz leta 1805. Klavikord je predhodnik klavira, izdelal ga je mojster Peter Rumpel. V sobah so tudi stari porcelanasti izdelki z različnimi poslikavami.
V 17. stoletju je bila zunaj grajske stavbe zgrajena
kapelica sv. Janeza Nepomuka, ki jo krasijo dragocene freske slikarja Franca Jelovška in Layerjeva oltarna slika. Grad je poznan tudi po štiristo let stari lipi in tristo let stari platani, ki rasteta v bližini vhoda.
Grad je vsekakor vreden ogleda, za katerega pa se je potrebno predhodno dogovoriti z lastniki. Dosegljivi so na tel. št. 017231722 in 041841080 (Pirnat Peter).
Po ogledu gradu Tuštanj se odpeljemo naprej roti Moravčam in Limbarski gori.
Moravče so največje naselje v Moravški dolini. Župnija se prvič omenja v 13. stoletju. V času reformacije je tod močno cvetelo luteranstvo. V začetku 19. stoletja je kraj postal trg. Daleč naokoli so bili znani moravški sejmi, prav tako moravške gostilne. Danes, vsaj gostilne, ne slovijo več, prav težko je namreč najti kakšno dobro. Pekarna ob cesti naj bi imela dober kruh in krofe :).
Župnijska cerkev sv. Martina: poznogotsko cerkev so v 18. stoletja barokizirali. Po potresu leta 1895 pa je bila v vhodnem delu, med dvema zvonikoma, na novo pozidana. Notranjost krasi baročna oprema, sliki sv. Lenarta in Boštjana sta delo Antona Cebeja. Slike z motivi moravške pokrajine so delo Layerjeve delavnice. Pred cerkvijo stoji
spomenik matematiku Juriju Vegi (1754-1802), delo kiparja I. Zajca iz leta 1906. Jurij Vega je bil doma iz Zagorice pri Dolskem, kjer je urejena spominska soba.
Gostilniška (Jurkova) hiša: hiša stoji na glavnem trgu, zgrajena je bila leta 1803. Stavba je zanimiva mešanica podeželskega baroka in klasicističnih oblik. V njej je bil leta 1850 rojen pisatelj Fran Detela.
In končno je pred nami dolgo pričakovan vzpon na
Limbarsko goro.:) Povzpeli se bomo na vrh, ki meri 773 metrov. Ime Limbarska prihaja od Limbarskih gospodov Lilienbergov, ki naj bi ime prevzeli po lilijah, ki so cvetele na tem koncu. Na gori stoji baročna cerkev sv. Valentina.
Cerkev sv. Valentina: zgradbo je pred letom 1735 zasnoval stavbenik Gregor Maček. Stavbo so postavili na mestu starejše predhodnice iz 17. stoletja. Ladja je oblikovana kot vzdolžni osmerokotnik, s po dvema paroma stranskih kapel, ki s svojo obliko in postavitvijo pogojujeta izjemno kvalitetno osredno osvetlitev notranjosti in zanimivo postavitev oltarjev. Tudi prezbiterij ima obliko pravokotnika s porezanimi vogali. V notranjosti stoji oltar Marijinega kronanja s sliko V. Metzingerja iz leta 1743. Notranjost kapel in polja v ladji je ok. leta 1869 poslikal M. Koželj, domnevno čez starejše freske. Ob zahodni fasadi je odprta lopa z zunanjim baročnim oltarjem, namenjen obisku številnih romarjev. Samostojno stoječ zvonik, je nekoč služil kot obrambni stolp. Ključ se ne hrani v bližnji gostilni, nahaja se na eni od bližnjih kmetij.
Na Limbarsko goro vodi kar nekaj pešpoti:
iz Moravč - dostop je možen iz vasi Serjuče 1,15 ure, tudi iz vasi Gabrje 1,30 ure
Trojan - 3 ure
sv. Mohorja - 2 uri
zaselka Vinje - 1 ura
Krašnje - 1 ura
Lukovice - 3 ure
Golčaja - 1 ura
Gradišča - 2,15 ure
Na vrhu stoji gostilna Urankar. Hrana je na jedilniku le ob hladnejših letnih časih, poleti žal ne.
Predlog za kosilo:
Turistična kmetija Pri Mežnarju na Katariji. Dostop je iz Moravč. Odprti naj bi bili vsak konec tedna vključno s petkom, za najavo pa je dobro poklicati na tel št. 017231540.
Kmetija odprtih vrat Lukati v zaselku Imenje, blizu Krašc. Odprti so vsak dan, z izjemo ponedeljka in torka, več informacij dobimo na tel. št. 017231377 ali 041818902.
Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni
Strani:
- 1
Strani:
- 1
