Iz Ljubljane je odpeljemo proti Škofji Loki, naš cilj je Crngrob. Do Škofje Loke prevozimo približno 23 km. Na križišču pred Škofjo Loko ne zavijemo levo proti mestu, peljemo se naravnost naprej v smeri Kranja. Čez približno 5 km, v vasi Dorfarje, zavijemo levo proti vasi Crngrob. Po približno 2 km smo na prvem cilju. Avto lahko parkiramo kar pred cerkvijo.
Zakaj se vas imenuje Crngrob je več razlag. Ena od njih pripoveduje, da so v podzemnih jamah v bližini prebivali roparji in od tam prežali na popotnike, ki so hodili z blagom po cesti v Kranj. Kraj so zato imenovali »Zw-ern-grub«, kar pomeni pri zemeljski luknji, ki je bila roparjem pribežališče. To ime so kasneje združili v Cerngrob ali po domače Cengrub, danes pa se imenuje Crngrob.
Cerkveni ključ hranijo v zadnji hiši pred cerkvijo. Če so domači doma rade volje odklenejo, se pa tudi zgodi, da jih ni. V tem primeru lahko cerkev občudujemo le od zunaj, ogled notranjosti pa prihranimo za naslednji obisk.
Prvotno cerkev so postavili že v romanski dobi, v 14. in 15. stoletju so cerkev razširili, med leti 1521-24 je mojster Jurko iz Loke prizidal sedanji dvoranski prezbiterij, leta 1666 je bil postavljen zvonik, neogotska lopa pa je bila zgrajena leta 1858.
Na fasadi je znamenita freska sv. Nedelje, delo delavnice Janeza Ljubljanskega iz ok. 1460. Okoli Kristusa trpina so nanizana opravila, ki se jih ni smelo opravljati ob nedeljah. Na južni zunanji strani je velika podoba sv. Krištofa iz leta 1464.
Prava zakladnica poslikave in opreme je notranjščina triladijske cerkve in dvoranskega prezbiterija. V severni ladji je vidnih več plasti fresk iz 14. in 15. stoletja. Na enem od prizorov se je z letnico 1453 podpisal mojster Bolfgangus. V cerkvi stojijo štirje »zlati« oltarji. Bogat veliki oltar je izdelal ljubljanski podobar J. Skarnos.
Zanimivost cerkve je kitovo rebro, ki visi na odžaganem stropnem tramu v severni ladji. O njem kroži več pripovedk. Najbolj je znana tista, ki pravi, da je to rebro ajdovske deklice, ki je bila tako velika, da je stala z eno nogo na Šmarjetni, z drugo pa na Šmarni gori in iz Save zajemala vodo za gradnjo cerkve v Crngrobu.
V vasi si lahko ogledamo še t.i. Rdeče znamenje. Na znamenju so vidni fragmenti fresk iz začetka 16. stoletja. Znamenje sodi med redka poslikana stara znamenja pri nas. Pot do znamenja vodi mimo gostilne Crngrob, po približno 200 metrih prispemo do znamenja. Makadamska cesta vodi naprej do vasi Pevno in proti Škofji Loki. Po tej poti se lahko tudi vračamo nazaj proti Ljubljani.
Ob poteh proti cerkvi stoji več zidanih in lesenih znamenj.
Po ogledu cerkve se opdravimo na Križno goro. Hodili bomo približno 1,30 ure. Pot, ki vodi v hrib takoj za vhodno lopo cerkve, je lahka. Vzpon je vseskozi ravno pravšnji, večina poti poteka po gozdu, pot je široka, oznak je dovolj. Težko se bomo izgubili. Vmes se lahko, v času njihovega zorenja, najemo tudi borovnic..
Po uri hoje pridemo v vas Planica. Na malem križišču zavijemo desno proti Križni gori.
Oznak je dovolj in po približno 30 minutah prispemo na Križno goro. Iz Križne gore se odpira prelep razgled na Sorško polje !
Če bi si radi ogledali cerkev sv. Križa nas čaka dodatnih 15 minut hoda. Cerkev iz leta 1500 krasijo freske s prizori iz življenja sv. Urha in Korbinijana, ki so delo Jerneja iz Loke. Notranjost krasijo trije »zlati oltarji« iz 17. stoletja in poslikan lesen strop.
Predlog za okusno kosilo:
Meni osebno je všeč gobova juha in žlikrofi, polnjeni s suhimi hruškami.
Ob koncu tedna je ponavadi gneča, zato priporočam, da jih pred prihodom pokličemo na tel. št. 045103320. Med tednom so odprti med 10. in 22. uro, v petek in soboto od 10. do 24. ure, ob torkih počivajo.
Čaka nas še pot nazaj, zato se ni pametno preveč najesti !:)
Dodatne slike:              |
Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni
Strani:
- 1
Strani:
- 1
