Blegoš je z zavidljivimi 1562 metri najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Ponaša se s čudovitim razgledom, zato kar ni čudno, da vodi na vrh precejšnje število poti. Blegoška značilnost so bunkerji Rupnikove linije, saj je tu nekdaj potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Rapalska meja, ki je leta 1920 nasilno ločila precejšen del slovenskega prebivalstva od matične dežele in ozemlje slovenskega Primorja, del Gorenjske in večji del Notranjske pripojila Italiji, je na Škofjeloškem potekala po območju med Ratitovcem, Blegošem in Žirovskim vrhom. Utrjevanje takratne zahodne meje je potekalo tako na italijanski, kot tudi na jugoslovanski strani. Čeprav je bila gradnja objektov težko delo, je območje še danes posejano z betonskimi in železnimi objekti, ki na srečo niso bili nikoli uporabljeni v vojaške namene. Ponekod ogromne utrdbe, prava podzemna zaklonišča, še vedno stojijo na začrtanih mestih in vabijo v skrivnostno notranjost.

Najbolj priljubljena ali še bolje, najbolj oblegana pot na Blegoš naj bi bila tista iz Črnega Kala in od tam sva jo mahnila na Blegoš tudi midva. Iz Ljubljane do Poljan pri Škofji Loki prevozimo 30 km. V Poljanah zavijemo desno proti vasi Javorje in od tam naprej do Črnega Kala. Od Poljan do Črnega Kala je še 12 km. Avto parkiramo na dovolj prostornem parkirišču na Črnem Kalu. Za vzpon po makadamski cesti do koče potrebujemo približno 1 uro. Od koče do vrha Blegoša pa še nadaljnjih 20 minut. Druga pot vodi od parkirišča naravnost navzgor v hrib in je strmejša kot ta, ki sva jo ubrala midva. Do koče je tisti dan prisopihalo zavidljivo število kolesarjev.

Omembo Blegoša zasledimo v literarnih delih Ivana Tavčarja. V Visoški kroniki se Izidor in Lukež podata na pot iz Visokega okrog Blegoša do Zalega Loga in potem do Davče. Svojo pot Izidor opisuje takole: "Selišča so bila redka in revno ljudstvo je prebivalo v lesenih, s slamo kritih poslopjih. Razvedrili so me tudi gorski vrhovi, katerih do sedaj še nikdar nisem gledal tako od blizu. Veliko zemlje je bilo še neobdelane; kjer bi se bilo lahko sejalo žito, sta rasla resje in praprot". Tudi v Cvetju v jeseni in V Zali so osrednji prostor dogajanja gozdovi na pobočjih Blegoša.

Na Blegoš se lahko povzpnemo še iz naslednjih izhodiščnih točk:

iz Hotavelj

Iz Poljan

iz Zalega loga


Predlog za okusno kosilo:

Kmetija odprtih vrat Pr'Andrejon v Gorenji Žetini.
Kmetija Andrejon stoji kakšen kilometer ali dva pred Črnim Kalom Svoj prihod sva najavila pred vzponom na Blegoš in se čez približno 3, 5 ure vrnila.
Ponudili so nama vsega po malem, le pri sladicah naju je izdala kondicija in ni šlo več :)
Pri Andrejon so večinoma na voljo naslednje jedi: goveja in gobova juha, telečja obara, pečenke, pohana piška, pozimi koline, domači sokovi (ribez, malina, breskev, bezeg) , za posladek pa so na voljo bobi (krofi), ocvirkovka, jabolčni ali skutni štrudelj. Priporočam, da se jih predhodno o svojem prihodu obvesti, najbolje na tel,. št. 045188174.

Koča na Blegošu. Na meniju imajo kar precej jedi: joto, pasulj in ričet z mesom ali klobaso, vampe, golaž, obaro, govejo juho in enolončnice. Sledijo pečenice z zeljem, kranjska klobasa in suha klobasa z zaseko. Posladkamo se lahko s flancati, ocvirkovno, potico ali zavitkom.


Bližnji izleti: iz Črnega Kala se lahko odpravimo na Koprivnik, ki je od izhodišča oddaljen 1 uro hoda.

Dodatne slike:

Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni

Strani:

• 1
• 

Strani:

• 1
•