Pozdravljeni na portalu Starodobnik
Ker vemo, da Slovenija premore veliko ljubiteljev starodobnih vozil, Vam ponujamo stran, na kateri boste našli veliko zanimivosti o starodobnikih iz Slovenije in tujine.
Še niste registrirani?
INDIAN SCOUT 37GE serija 101 letnik 1929
Napisal: 19.02.2008 Mitja Vozelj
Ocena:
  5 ocen

Prodajalec Indianov, gospod W.E. «Si« Dietz, na območju Bangor, Pennsylvania, je leta 1929 organiziral impresivno vztrajnostno dirko z modelom 101 Scout z bočno prikolico. Team je bil sestavljen iz šestih voznikov in delavcev-pomagačev, ki so dolivali olje in bencin. Na ovalni progi Nazareth Country Fair Ground (dolžina ovala je znašala približno 800 metrov) so vozili nepretrgoma 20 dni. Začeli so 20. septembra leta 1929. Vsak voznik je vozil eno uro, nato pa je počival pet ur.

Delavci zadolženi za dolivanje olja in bencina so to naredili tako, da se je motor s prikolico pripeljal mimo s hitrostjo prib. 16 km/h, so stopili v prikolico (tudi tekli) ter dolili olje in bencin. Naredili so preko 200 polnjenj z bencinom ter čez 100 polnjenj z oljem, bilo je preko 500 izmenjav voznikov. Poraba je bila gallon bencina na 49 mil (78,8 km) ter 0,25 litra olja na 110 mil (177,1km). Prevozili so preko 25.000 krogov. Razdalja je znesla 12.695 mil (20.438,95 km). Zadnje tri dni je deževalo in počasi so dežne kaplje prihajale v magnetnik. Ker se je motor ustavil, je bila s tem dirka zaključena. Ko so magnetnik nato očistili, je motor brezhibno vžgal in deloval naprej. Ta podvig je bil za tiste čase boljši od letalskega, in sicer za 57 ur in 3 minute ter od avtomobilskega za 77 ur in 21 minut. Od te dirke naprej se je razvil izraz »You can't wear out an Indian Scout«. Vozniki pa so pravili: »You can't wear out an Indian Scout, or its brother the Indian Chief. They are build like rocks to take hard knocks; it is the Harleys that cause the grief.«

Tehnični podatki

Konstruktor: Charles B.Franklin

Motor: 2 cilindra s snemljivima glavama 42, tip »V«, zračno hlajenje, vrtina in gib mm (69,85x77,79); 596.159 cm*3, po ena svečka na cilinder, ventili tip Indian, moč 7kW pri 2800 obr/min, kompresija 4.8:1,na vrhu cilindra se nahaja vijak skozi katerega se v hladnih dneh vlije bencin za lažji vžig

Vplinjač: Schebler de Luxe z nastavitvami PRIME –START-WARM UP-OPEN
Sklopka: večploščna v olju, nožna na levi strani
Zavore: spredaj bobnasta tip INDIAN premer 7 col širina 1 cola  upravljanje na krmilu - Zadaj tip INDIAN ploščata zavora zavira po notranji strani premer 6 13/16 Col širina 1  3/8 cole zaviranje z desno nogo
Prenos moči: veriga
Stopalke: pregibne stopalke, zgoraj gumirane
Menjalnik: 3 brzine 1(low)-nevtral-2(second)-3(high)
Sedež: INDIAN tip Mesinger, debelejše usnje, nastavljiv v treh stopnjah, višina Sedeža 26 ¼  inches (66.67 cm)
El napeljava: za evropski trg tip Robert Bosch Magneto-dinamo akumulator 6V 16Ah - Za ameriški trg Splitdorf Magnet DU-7 aku. Skrbi za napajanje hupe, Sp.luči (tip Bullet), zadnje luči
Teža: 165 kg
Medosna razdalja: 1,45 m
Rezervar: za gorivo 10,96 litra - za olje 2,96 litra
Max. Hitrost: 115  km/h  predelani 160 km/h
Barvni toni: standart Indian red z zlatimi črticami po naročilu dvobarvni ton z zlatimi črticami (doplačilo za dvobarvni ton je bilo leta 1929  7,5$)
Izdelava modela 101: od leta 1928 do marca ali aprila 1931 (se pravi tri leta in pol)
Cena novega leta 1931 je bila 285$ (močnejša verzija SCOUT 45 pa stal 310$)
Poraba olja: 0,95 l olja pri hitrosti 48 km/h (zadostuje za 644 km) - 0,95 l olja pri hitrosti 80km/h (»200 km) 0,95l » 89km/h (»160km)
Dodatna oprema (tovarniška): števec za hitrost tip CORBIN (za evropski trg v km/h, doplačilo za števec 17$), nosilec kantice za olje, kantica za olje, stojalo JIFFY STANDS, nosilec nad zadnjim kolesom (doplačilo leta 1928 5,5$), hupa (doplačilo 4,5$ leta 1928)….
Izdelanih mot. koles (37 cu in): 2537  leta 1928 1679, leta 1929 824, leta 1930 715, leta 1931 - Skupaj izdelano 5755 modela101 Scout  37 cu.in.

Začetki zgodovine modela SCOUT

Mehanik  in razvojnik Charles Gustafson je bil leta 1906  zaposlen pri Reading Standard Motorcycle Company of Reading Pa. V tej tovarni je razvijal preprosti V –twin. Že naslednje leto se je pridružil kot asistent Oscarju Hedstromu v tovarni Indian. Skupaj sta razvila Powerplusa. Charles B. Franklin je bil bivši dirkač z motorji Indian, ki pa se jima je pridružil leta 1917. V tovarni se je pod njegovim vodstvom razvijal model Scout, in sicer 37ci (600 cmm³) leta 1919. Na tržišče je prišel leta 1920 in je še isto leto postal komercialno uspešen.

 

K uspehu je botrovala njegova preprosta vožnja in vzdržljivost. Scoutova moč motorja je bila presenečenje. Leta 1920 je bil v Avstraliji postavljen rekord v 24 urni vožnji, saj je prevozil 1 114 milj, kar je pomenilo 250 milj več od prejšnjega rekorderja in to celo z 61 ci motorjem. Tudi eta 1923 je bil podrt rekord od Kanade do Meksika in transkontinentalni rekord. Ta rekord je bil boljši od Excelsiorjevega V tvina 61 ci in od Hendersonovega 80 Ci fourja. Nekaj sto komadov je takoj pokupila policija v Messachusettsu Pennsylvania. Vsi Indian modeli so dobili leta 1924 nove prednje vilice. Snemljive glave na cilindrih pa se pojavijo leta 1925, in sicer pri modelu Scout in pri Chiefu. Čez dve leti se pojavita dva mejnika.

 

Prvi mejnik z dodanim večjim agragatom je bil 45 ci (750 cmm³); oba agregata sta bila nameščena v kratkem okvirju. Drugi mejnik, model 101 Scout, pa se pojavi poleti leta 1928. Slednji je imel daljši okvir, daljšo medostno razdaljo (iz 54 ½ in na 57 1/8 in oziroma 138 cm na 145 cm), nižji sedež (sedaj 26 ¼ in namesto prejšnjih 28) in novo sprednjo luč tipa Bullet ter krajši rezervoar za gorivo in olje. Pri modelu 101 je bila nova tudi škatlica za orodje, ki je bila postavljena zraven akumulatorske škatlice. S tem so tudi znašali težišče motorja, kar je imelo za posledico boljšo stabilnost in vodljivost.

 

Novi model je dobil tudi prednjo bobnasto zavoro, instrumentna plošča je bila pomaknjena iz vrha bencinskega rezervoarja na krmilo, nov je bil tudi ampermeter, kot tudi širše krmilo in pa daljše stopalke. Po naročilu se pojavi dvobarvni ton (glavnino  pa predstavlja Indian red barva). Ker se je  leta 1929 zlomila borza (s tem pa je padla tudi kupna moč in se je pojavila gospodarska kriza), je bila tovarna prisiljena izvesti radikalne spremembe, in sicer politiko nenehne izboljšave. Tako so model 101 izdelovali do marca ali aprila leta 1931. Sledil je nov model Scouta, vendar pa noben model ni prekosil slave 101.

 

 
Vožnja modela 101 Scout


Kot prvo moram omeniti, da ima 101 zelo širok sedež – dobesedno rečeno. S tem se močno strinja vsaka zadnjica, ki se usede na ta sedež. Ko si na sedežu, te preseneti težišče motorja in razdalja sedeža od tal, ki je nizka, zahvaljujoč vzmetem pod sedežem. V tej poziciji se motor lepo nagiba levo in desno. Preseneča tudi širše krmilo. Pri vžigu motorja je potrebno brcniti dvakrat v prazno, nato se pa vplinjač nastavi v pozicijo start ter se ga vžge. Nato sledi pomik vplinjača v pozicijo warm up, po ogretju pa v open. Motor je glasen, saj imata dva valja kar prostornino. Po ogrevanju sledi vožnja. Kot prvo se je potrebno navaditi, da se tu nahaja ročica za plin na levi ročki, sklopka pa je nožna na levi strani, na desni strani pa se nahaja menjalnik.

 

Po stisku noge na sklopki se prestavi v prvo in z občutkom noge popušča sklopko. Po nekaj metrih vožnje sledi isti postopek za drugo brzino in nato še za zadnjo (high), ker občutiš zobnike. Že po nekaj sto metrih se motor pelje lepo vodljivo. Ta motor je mogoče peljati brez rok, tam nekje od 8km/h dalje. Njegova  stabilnost se pokaže tudi v zidu smrti, kjer ga uporabljajo. Slaba stran agregata pa je v porabi olja. V tistem času je bil takšen problem tudi pri konkurenci H-D. Pri daljši vožnji je potrebno s seboj vzeti tudi »kantico« rezervnega olja. Jaz osebno sem pristaš naravnega mineralnega olja. 0riginalno priporočeno olje je bilo single-viscosity heavy grade about sixty weight, ampak tega olja se žal ne da več dobiti. Porabo olja pa sem že omenil zgoraj pri tehničnih podatkih.

Da pa ni tovarna Indian pozabljena, pričajo tudi motorji, ki se še sedaj po pol stoletja vozijo po celem svetu – sem štejemo tudi nas, ljubitelje, ki jih skrbno vzdržujemo in ohranjamo. Zato velja pregovor, ki se glasi:"OLD INDIANS NEVER DIE".



Dodatne slike:



Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni
Strani:
  • 1

Avatar
Objavil pepi dne 20.02.2008 ob 13:48
Všeč mi je predvsem opis avtorjevega doživetja tega modela oz. lastno mišljenje... prijetno branje... Nika
Strani:
  • 1




Zadnji prispevki
Nekaj iz butika
Majica - Peščena
Zadnji komentarji
Vreme

PET

SOB

NED


Priporoči stran
Vaše ime: Ciljni e-naslov:



Trenutno je na portalu aktivnih 739 uporabnikov. Od tega 4 registriranih in 735 gostov.
statistika  |  avtorji   |  kontakt  |  copyright Starodobnik 2000 - 2008