Tako uspešno smo se prebili preko Berlinskega zidu in sedaj se nahajamo v Vzhodni Nemčiji. IFA (Industrieverband Fahrzeugbau) ali po naše Industrijsko združenje za konstrukcijo vozil, je dobila nalogo, da iz uničenih in pokradenih, nekdaj visokotehnoloških tovarn, nabere vse kar je še koristnega in znova postavi avto-moto industrijo nazaj na noge. Za osnovo je vzela vse ostanke nekdaj vodilnih predvojnih proizvajalcev, ki so delovali na sedanjih vzhodno-nemških tleh. Med temi sta bila nedvomno največja BMW in Autounion.

Pričeli so izdelovati vse od koles, motociklov, avtomobile, kombije, tovornjake in traktorje. Imena so bila preprosta kakor prej pri DKW-ju, enostavno črka abecede in številka, npr., F8, F9, W50 itd. Pri DKW motorjih so obdržali isto oznako tako da je DKW RT 125 postal IFA RT 125, pri BMW pa so spremenili v EMW in v logu so BMW plave površine spremenili v rdeče. Zaradi tega jih je BMW tožil in dobil sodbo na sodišču. IFA se je začel postopoma razkrajati in po Vzhodni Nemčiji so postale iz skupine IFA posamezne tovarne, ki jih sedaj poznamo pod imeni Trabant, Wartburg, Barkas, Robur, Multicar, Simson, MZ itd.

No pa pojdimo nazaj v našo fabriko, ki so jo uspeli popraviti in na novo pognati proizvodnjo maja 1950. Kot prvi IFA motocikel je izdelan malo spremenjen predvojni DKW RT125. Ker so Rusi odpeljali kompletno proizvodno NZ-350 in ga začeli množično proizvajat, najmanj v desetih ruskih tovarnah , Zahodni zavezniki pa so pred tem pobrali vse o RT 125 in RT 350, so sklenili, da bodo skonstruirali čisto nov 350ccm motor. Tako je leta 1952 luč sveta zagledal model BK350. To je bil zelo zanimiv motocikel z dvotaktnim dvocilindričnim bokser motorjem, s sprednjo teleskopsko vilico in kardanskim prenosom. Imel je 17 KM in dosegel 117 km/h. Ta model so proizvajali do leta 1959. Že nekako od začetka je IFA plasiral motocikle na tržišče pod imenom MZ, kar je bila okrajšava za Motorraderwerke Zschopau. Kot ime MZ je bilo prvič samostojno uporabljen leta 1953 ko je slavni inžiner Walter Kaaden osnoval MZ športni oddelek, tako za hitrostne, kakor tudi za terenske dirke. Terenci so bili v glavnem serijski motorji, na katere so dali kramperce in jim izboljšali obese, zato pa so bili hitrostni motorji v samem svetovnem vrhu.

Pod IFA nazivom prihajajo v redno prodajo naslednji motocikli:
1950 – 1954 IFA RT 125
1954 – 1956 IFA RT 125/1
1952 – 1956 IFA BK350


Leta 1956 dobi tovarna ime VEB Motorradwerk Zschopau ali skrajšano MZ. Tako se rodi tako imenovana legenda z vzhoda, čeprav v tem letu japonsko podjetje Yamaha dobesedno do zadnjega vijaka kopira RT125 in ga da v prodajo, kjer doživi velik uspeh in s tem tudi ime.

V MZ športnem oddelku Mz strokovnjaki vneto razvijajo pogonske agregate, tako že leta 1955, naredijo 125ccm, dvotakten motor,pri kateremu so na cilindru uporabili roto-ventil. Ta agregat je dosegel 15KM, in pognal motocikel tja do 152 km/h. Leta 1956 je na dirkaških stezah zablestel

Mladi inžinir in strasten dirkač Ernst Degner, njegov MZ je postal prava nočna mora za vso konkurenco. MZ je tako postal zanimiv tudi za ostale dirkače in tako v naslednjih letih najdemo kar nekaj slavnih imen, ki so vozile MZ in tudi zmagovale z njim. Tu najdemo Taverija, Hailwooda, Grassettija in Hockinga. Leta 1961 je na Švedski dirki Degner prebegnil k Japonskem Suzukiju, s seboj pa je odnesel tudi načrte MZ 125 ccm agregata. Tako je postal pri Suzukiju tovarniški voznik in skupaj z Japonci razvijal 125 ccm agregat z roto-ventilom, s katerim je začel Degner zmagovati na tekmah za Svetovno prvenstvo. Mz športni oddelek, pa se ni nikoli več opomogel zaradi te izgube.

Od sredine 50-tih pa tja do konca 60-tih je Mz močno iskal nove smernice v motociklizmu, Še naprej so nudili trgu RT 125, ki so mu dodali četrto predstavo, sam agregat pa je imel sedaj 6,5 KM pri 5200 o/m.
Prodajni motocikli v tem obdobju:
1956 – 1959 RT 125/2
1959 – 1962 125/3
1956 – 1959 BK 350

Razvili so novi model motocikla in mu dali ime ES, posebnosti teh motociklov je bila sprednja vilica tipa Earls, ki je motociklom dejala prav poseben videz, toda z neverjetnim udobjem, marsikateri vozniki teh MZ, še danes trdijo, da nikoli potem niso vozili česa bolj udobnega. Zaradi fiksne prve luči, ki je bila v oblikovalnem sklopu skupaj z rezervoarjem, se je motocikla, kmalu oprijelo ime »televizor«, naslednja posebnost ES pa je bila popolnoma zaprta pogonska veriga, rešitev, ki so jo pri MZ uporabljali še naslednjih trideset let. Terenska modela ES 175G in 250G, sta dobila naziv najbolj vzdržljivega motocikla na svetu, z temi modeli se je MZ udejstvoval mednarodne dirke Trophy, to je bila šestdnevna dirka po brezpotjih. Na tej dirki je MZ ES bil zmagovalec v letih 1964, 1965, 1966, 1967 in 1969. ES še dandanes na veliko uporabljajo v puščavskih predelih okrog Kaspijskega jezera kot nabolj ziher prevozno sredstvo.

Na začetku šestdesetih so intenzivno delali na projektu imenovanim KKM 175W, ta motocikel je imel Wanklov motor z vodnim hlajenjem in KKM 175L, ki je imel Wanklov motor z zračnim hlajenjem. Oba motorja sta bila zasnovana na konceptu agregata, ki ga je patentiral Felix Wankel v NSU. Prototip KKM 175L je razvil 24KM pri 5750 o/m, dosegel pa je hitrost 130km/h. Čeprav so bili navdušeni nad uspehom, je cela stvar romala v kleti, kajti za proizvodnjo bi bilo prvo potrebno odkupiti patent od NSU in popolnoma zamenjati proizvodnji proces, zakar pa MZ ni bil finančno sposoben. Ker so zaradi razvojnih aktivnosti malce pozabili na trg so na začetku sedemdesetih sklenili malo modernizirati zdaj že zastarelo obliko motocikla.

Modeli ES so bili:
1956 – 1957 ES250 Doppelport
1957 – 1962 ES 250
1957 – 1962 ES 175
1962 – 1967 ES 250/1
1962 – 1967 ES 175/1
1963 – 1965 ES 300
1967 – 1973 ES 250/2 Trophy
1967 – 1972 ES 175/2 Trophy
1962 – 1968 ES 125
1962 – 1968 ES 150
1968 – 1973 ES 125/1
1968 – 1978 ES 150/1

Poleg tega je bil še vedno v proizvodnji stari dobri RT
1964 – 1965 RT 125/4

Tako je v začetku sedemdesetih prišla v prodajo nova serija poimenovana ETS, Motocikel je obdržal agregat, spremenila pa se je sama oblika, t.i. televizorja ni bilo več, kar je mladina vzhodnega bloka navdušeno sprejela. Leta 1970 tako v tovarni praznujejo izdelavo milijontega izdelanega motocikla.

Modeli ETS:
1969–1973 ETS 250
1970–1973 ETS 125/150

Kmalu se je pokazal interes za evropskim tržiščem in v MZ so skleni prilagoditi motocikl temu tržišču in zato začnejo izdelovati novo serijo z imenom TS. Motocikel je pridobil malo na samem izgledu in dodali so peto brzino.

Modeli TS:
1973–1976 TS 250
1976–1981 TS 250/1
1973–1985 TS 125/150

To serijo so izdelovali celo desetletje, dokler je ni zamenjala serija ETZ. Ta model je dobil sprednje bremzdiske ter malce močnejši agregat. Ker je bil v Vzhodni Nemčiji popularen t.i. MZ pokal, si lahko dobil tudi tovarniški kit za friziranje. S tem kitom si lahko povečal moč agregata iz 22 KM na 44 KM in za majhen denar dobil kar solidno dirkalno mašino . V burnih letih osamosvojitve narodov in s tem tudi padca Berlinskega zidu, se je zanimanje za MZ motocikle začelo zmanjševati in tako MZ leta 1990 prevzame koncern Deutsche Trehand, ki poskuša MZ modernizirati, toda kljub temu je prodaja čisto zamrla in tako konec leta 1990 razpišejo stečaj.

Modeli ETZ:
1981–1989 ETZ 250
1985–1990 ETZ 125/150
1988–1991 ETZ 251/301

V Juliju 1992 je na ostankih nekdaj močne tovarna zasnovana nova z imenom MuZ, ki je za razliko od bivših 3000 delavcev v MZ, imela samo 80 zaposlenih. Zaposleni so bili mladi in sposobni kadri z vizijo, da bodo povrnili legendarno ime tovarne, na tržišče so dali kar nekaj zanimivih modelov, toda niso se mogli kosati z konkurenco in tako je 12. 12. 2008, tovarna dokončno zaprla vrata avto-moto industriji.

Modeli zadnjega obdobja:
* 1991–1998 Saxon Tour/Fun/Country
* 1993–1998 Silver Star
* 1993–1998 Saxon Sportstar/Roadstar
* 1994–2004 Skorpion Tour/Sport/Traveller
* 1997–2008 Baghira Enduro / Supermoto
* 1997–2008 Mastiff
* 2000–2008 RT 125
* 2001–2008 SX/SM 125
* 2003–2008 1000 S/ST/SF.

Tako se konča naša zgodba, a s tem pa ne tudi zgodba tovarne, kajti če boste potovali kaj po tem delu sveta, se ustavite v enem največjih zabavališč za mlade v tem delu z imenom MZ Werk Clublounge, ki si je uredilo prostore v nekdanjih proizvodnih haljah.

Dodatne slike:

Komentarji: za objavo morate biti prijavljeni

Strani:

• 1
• 

Objavil skela dne 07.05.2009 ob 22:47 No na veselje vseh ljubiteljev Mz se kakor izgleda ta zgodba vseeno nadaljuje, kako bo bomo pa še videli http://www.motorradonline.de/news/wimmer-und-waldmann-geben-gruenes-licht---mz--kauf-erfolgreich-abgeschlossen.334664.htm Kupec naj bi bila firma Wimmer in Waldmann, ki je v rokah Martina Wimmera in Ralfa Waldmanna , dveh slavnih nemških motodirkačev, ki sta svoje uspehe doživljala tudi na motorjih znamke MZ.

Strani:

• 1
•